Matthew 9

Paraliziran človek ozdravi

(Marko 2,1-12; Luka 5,17-26)

1Jezus se je povzpel v čoln in se odpeljal čez jezero nazaj v Kafarnaum, kjer je stanoval. ▼

▼V izvirniku: v svoje mesto.

2Tam so mu na nosilih prinesli paraliziranega človeka. Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel bolnemu: “Ne boj se! Odpustil sem ti grehe!” 3“Bogokletje! Ta človek se dela enakega Bogu!” so menili nekateri verski učitelji. 4Jezus je vedel, kaj mislijo in jih je vprašal: “Zakaj imate tako hudobne misli? 5Lahko je reči človeku: ‘Odpuščeni so ti grehi!’ 6Hočem pa vam dokazati, da niso to samo prazne besede, ampak da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe, s tem da bom ozdravil tega človeka.” Paraliziranemu je dejal: “Vstani, vzemi nosila in pojdi domov!” 7Bolni je vstal in odšel domov. 8Ljudje so se prestrašili, ko so to videli. Hvalili so Boga, ki je dal človeku tako moč.

Carinik Matej

(Marko 2,13-17; Luka 5,27-32)

9Ko je Jezus šel skozi mesto, je videl carinika Mateja, ki je sedel pred carinarnico. “Pridi in hodi z menoj!” mu je rekel Jezus in Matej je takoj vstal in krenil z njim. 10Pozneje je bil Jezus s svojimi učenci Matejev gost. Matej je povabil mnoge izmed svojih prijateljev in tudi nekatere ljudi, ki so bili na slabem glasu. 11“Zakaj se vaš učitelj druži s takimi prostaki?” so se razburjali farizeji. 12Jezus je to slišal in je odgovoril: “Zdravi ne potrebujejo zdravnika, ampak bolni!” 13Dodal je še: “Ko bi vendar že razumeli, kaj misli Bog, ko pravi: ‘Ne menim se za vaše žrtve in darila, temveč želim, da imate sočutje!’ ▼

▼Ozej 6,6.

Nisem prišel, da bi pozival pravične, temveč grešnike.”

Nove oblike za novo življenje

(Marko 2,18-22; Luka 5,33-39)

14Nekega dne so prišli Janezovi učenci k Jezusu in spraševali: “Zakaj se tvoji učenci ne postijo, kakor se postimo mi in farizeji?”

15“Ali naj bodo svatje žalostni, dokler je ženin še z njimi?” je vprašal Jezus. “Le prehitro bo prišel čas, ko jim bodo ženina vzeli. Takrat se bodo postili. 16Nihče ne krpa stare obleke z novim blagom. Staro blago se raztrga okrog nove zakrpe in luknja bo samo še večja. 17Prav tako nihče ne naliva novega, kipečega vina v stare, preperele mehove. Ti bi se sicer razpočili, vino bi se razlilo, mehovi pa bi bili neuporabni. ▼

▼V izvirniku: Novo vino vlivajo v nove mehove in oboje se ohrani.

Tako tudi novo življenje zahteva nove uredbe.”

Moč nad boleznijo in smrtjo

(Marko 5,21-43; Luka 8,40-56)

18Ko se je Jezus še pogovarjal z njimi, je prišel k njemu predstojnik judovske sinagoge, padel pred njim na kolena in rekel: “Moja hči je pravkar umrla. Ti pa jo lahko oživiš. Pridi in položi nanjo svoje roke!” 19Medtem ko je bil Jezus z učenci na poti proti domu tega človeka, 20se je neka žena, ki je že dvanajst let trpela zaradi težkih krvavitev, odzadaj dotaknila Jezusovega plašča. 21Takole si je namreč mislila: “Če se ga samo dotaknem, bom gotovo ozdravela.” 22Jezus se je obrnil, jo pogledal in dejal: “Ne skrbi! Tvoja vera te je ozdravila.” Ta trenutek je bila žena zdrava. 23Jezus je prišel na dom predstojnika sinagoge. Ko je videl gnečo in slišal pogrebno glasbo, je dejal: 24“Pojdite vsi ven! Deklica ni mrtva, ampak spi.” Posmehljivo so ga gledali. 25Ko so vsi odšli, je Jezus vstopil v dekličino sobo in jo prijel za roko. Deklica je vstala in bila je zdrava. 26Novica o tem dogodku se je kot blisk raznesla po vsej okolici.

Slepi vidijo

27Ko je Jezus šel dalje, sta za njim pritekla dva slepca in kričala: “Sin Davidov! Usmili se naju!” 28Šla sta za njim vse do hiše, kjer je stanoval. Jezus ju je vprašal: “Ali verujeta, da vama lahko pomagam?”

“Da, Gospod!” sta odgovorila. 29Tedaj se je dotaknil njunih oči in dejal: “Tako, kakor mi zaupata, naj se vama zgodi!” 30Takoj sta spregledala. Jezus pa jima je naročil: “Nihče naj ne izve o vajinem ozdravljenju.” 31Kljub temu sta odšla v mesto in sta pripovedovala o Jezusu.

Jezus ozdravlja: nasprotovanje raste

32Ko sta ta dva odšla, so mu pripeljali nemega človeka, ki mu je gospodoval hudobni duh. 33Jezus je izgnal tega demona in človek je takoj spregovoril. Ljudje so se temu zelo čudili in so dejali: “Kaj takega se še nikoli ni zgodilo v Izraelu!” 34Verski učitelji pa so jim govorili: “Njegova moč prihaja od poglavarja demonov, zato lahko osvobaja ljudi hudobnih duhov.”

Nemočni ljudje – Božja žetev

(Marko 6,34; Luka 10,2)

35Potem je Jezus potoval skozi mnoga mesta in vasi. Govoril je v sinagogah in povsod po deželi oznanjal novico o Božjem kraljestvu. Kamorkoli je prišel, je ozdravljal vse bolezni in lajšal trpljenje ljudi. 36Ko je videl mnoge, ki so hodili za njim, je imel sočutje z njimi. Bili so nemočni in prestrašeni, brez cilja in brez upanja. Bili so kakor ovce brez pastirja. 37“Žetev je ogromna, delavcev pa je malo,” je rekel Jezus svojim učencem. 38“Zato prosite Boga, ki je gospodar žetve, da pošlje več delavcev, ki bodo spravljali žetev.”